Themeski artificialno inteligencia — kon ka avel o gazda?

Jekh švedikani firma, savi tehara si la jekh ideja so šaj paruvel jekh sasti industrija, ka trubul ginavipnaski zor (kompjutersko zor).

Jekh doktoro, savo kamel te labjarel e artificialno inteligencia te arakhel o nasvalipe maj sigo, ka trubul ginavipnaski zor.

Jekh rodipnasko manuš, jekh inženjeri, jekh keritori khelimatange, jekh bukjarno andi fabrika, jekh themeski kancelaria thaj amari armia — savore ka trubun ginavipnaski zor.

O pučipe naj majbut: trubul e Švedo e artificialno inteligencia?

O pučipe si kado:

KON KA AVEL O GAZDA E INFRASTRUKTURAKO?

But žene phenen kaj kado si jekh tehnikano pučipe. Čačes naj kadja. Kado si jekh pučipe pa e zor thaj pa o vast savo inkerel la.

Te e maj bari ginavipnaski zor e avutnipnaski ka avel ando vast katar cerra bare firme pa sasti lumja, atunči e Švedo šaj kinel lendar servicia. Šaj lam lenge mašine unter. Šaj počinas lenge cimata. Šaj boldas amen pala lenge priorìtete.

Numa o gazdipe naj amaro.

Thaj jekh them, savo či inkerel khanči katar e infrastruktura pe savi bešel lesko ekonomia thaj lesko sasto trajo, dija po lokes rig katar peski sloboda te kerel so kamel.

Anda kodja e Švedo ka vazdel jekh nacionalno AI-zoraki kher (kraftverko).

O ŠTATO TE AVEL O GAZDA E INFRASTRUKTURAKO — E MANUŠA TE PHEREN LA IDEJENCA

Kado či phenel kaj o štato ka odredel save aplikacie e manuša keren.

Či phenel kaj jekh ministerium ka probil te avel e neve tehnikaki firma.

Či phenel kaj e raipe ka ningerel e inovacia po cikno vast.

Sasto opre — avrjal!

E švedikane firme ka keren e servicia. E manuša so keren bukja (entreprenorja) ka vazden e firme. E universitetura ka roden. E programerja, e artistura, e inženjerja thaj e arakhitorja ka keren butja save či jekh politikano naštisardas inke te dikhel angle.

Numa e temeljosko infrastruktura te ačhel kathe.

Pe švedikani phuv.

Tela o švedikano zakono.

Tela e švedikani demokratikani kontrola.

E Švedo vazdas droma sastrune, zorake khera, droma, universitetura thaj digitalne mreže, kaj varesave investicie si maj bare sar jekh korkoro manuš thaj jekh korkori firma — numa on si e temelja e slobodake lidujenge.

E kapaciteta e artificialno inteligenciaki kerdjol akana kasavi infrastruktura.

TE ŠIRDAS 20 000 PROCESORENCA

O anglal kotor trubul te avel kadja baro kaj te znaćil vareso.

Te vazdas jekh švedikano AI-kampuso kerdo pe majcerra 200–230 megavatura, thaj than te barjol maj dur.

Te čhivas ando anglal kotor paše 20 000 avansirime AI-procesorja.

E investicia ginadjol pe 20–35 miliardura krone.

Kado si but love.

E politika so dikhel po avutnipe koštil love.

Numa te inkeras e proporcie angla e jakha.

E Švedoski dugoročno politikani ambicia pala e nevi atomsko-zor si paše 10 000 megavatura. O oficialno vazdipnasko gin pala kasavo baripe si paše 826 miliardura krone, thaj jekh maj buhlo planosko scenario paše 1,3 biliono (kado si: jekh mija thaj trin šela miliardura).

O anglal baro švedikano AI-korako si, kadja, paše DUJ PROCENTURA katar kado planosko gin.

Pala paše duj procentura e Švedo šaj širdel te vazdel e ginavipnaski infrastruktura savi e firme, o rodipe, o mištipe thaj o publikano sektoro ka trubun ande AI-vrjama.

Amen šaj vorbis pa biliondura pala e energiaki briga e avutnipnaski.

Atunči šaj vorbis vi pa varesave deša miliardura pala e tehnika savi ka labjarel kadi energia — thaj ka kerel e neve firme, o nevo rodipe thaj e nevi produktiviteta.

TE KERAS KATAR E ŠVEDOSKE NATURALNE MIŠTIMATA JEKH ŠVEDIKANI ZOR

E Švedo si les elektrika bi fosilno jagako.

Si amen e panjeski zor.

Si amen jekh šudri klima savi del lačhe uslovura pala efektivno šudraripe.

Si amen tehnikane universitetura, avansirime industria, inženjerja, thaj jekh lungo tradicia te phandas o rodipe le praktikane vazdipnasa e themesko.

Numa e lačhe uslovura korkore naj dosta.

Trubul te labjaras len.

E mrežaki kapaciteta ando norto e Švedosko naj bi gorako. Anda kodja o than či birinasa pe jekh šukaripnaski konkursa maškar e komune, či pe politikani simbolika. O than birinasa kothe kaj e Švedo šaj sigurisarel elektrika, fibra, fizikano sigurnipe, o labjaripe e tateste so ačhel, thaj than te barjol.

E politika naj te kames tuke jekh serverosko kher.

E politika si te vazdes les.

E ŠVEDIKANE FIRME TE ŠAJ KONKURIN BI TE MANGEN DOZVOLA ANDO SILICON VALLEY

Jekh cikni švedikani firma či trubul te avel jekh amerikansko baro koncerno te lel pristupo ka e avansirime AI-kapaciteta.

Anda kodja e Švedoski AI-zoraki kher ka bikinel ginavipnaski kapaciteta ka švedikane thaj evropake firme pala putarde thaj haljovne pravilura.

E cikne thaj neve firme ka šaj len ginavipnaske čekura.

E universitetura thaj o rodipe ka len strategikano pristupo.

O publikano sektoro ka šaj labjarel specialno arakhle švedikane thana.

E sastipaske datura, e themeske informacie thaj o materialo so si važno pala o sigurnipe e themesko, trubul te šaj obradin pe ande infrastruktura saviaki pravno, tehnikani thaj fizikani kontrola si ande Švedo.

Kado si tehnikani suvereniteta ande praktika.

Na jekh flago pe jekh averesko servero.

O DOBITKO TE IRIL PE PALPALE KA O THEM

Kana privatne internacionalne firme vazden serveroske khera ande Švedo, on šaj keren bukja thaj investicie. Kado si lačho.

Numa lengo barvalipe si lengo.

Lenge odluke si lenge.

Thaj lengo dobitko si lengo.

Jekh švedikani AI-zoraki kher ka avel la aver principo.

E firme počinen pala e kapaciteta so labjaren. E evropake mušterie šaj kinen kapaciteta. E publikane institucie šaj kinen sigurne švedikane servicia.

E love so aven ka počinen anglal o funkcionisaripe, o sigurnipe thaj o stalno nevjaripe e procesorengo.

Pala kodo, so ačhel opre si le gazdesko.

Thaj o gazda si o švedikano narodo.

Kado šaj investil pe palpale ande nevi generacia ginavipnaski zor, ando rodipe, ande edukacia thaj ando mištipe.

Kado si o averipe maškar kodo, kaj e Švedo si numa o foro (marketo) pala e nevi tehnika — thaj kodo, kaj e Švedo si vi gazda jekhe kotoresko katar lake produkciake sredstvura.

TE VAZDAS PALA 100 000 — TE KINAS ANGLAL 20 000

Te avas zurale, numa na diline.

Anda kodja vazdas e infrastruktura pala e gigafabrikaki mera katar o širdipe, numa čhivas ando anglal kotor paše 20 000 procesorja.

Kana e kapaciteta labjardjol, vazdas maj dur.

50 000.

Pala kodo 100 000.

Numa o kolaver korako kerdjol kaj e švedikane thaj evropake mušterie trubun e kapaciteta — na kaj varesavo ministro trubul jekh nevi panglica te čhinel.

Jekh sasti AI-gigafabrika ginadjol te koštil paše 75–125 miliardura krone.

Vi kado si numa paše 6–10 procentura katar o maj buhlo planosko gin e atomsko-zorako baripnasko pa savo e Švedo već vorbil.

Thaj e Evropaki Unia rodel akana, ande kadi vrjama, projektura pala e Evropake avutne AI-gigafabrike.

E Švedo či ka ačhel paša o drom te kinel jekh karta ando averesko avutnipe.

E Švedo ka žutil te vazdel les.

E ARTIFICIALNO INTELIGENCIA SI PRA VAŽNO TE MUKAS LA ANDO VAST CERRA ŽENENGO

Ka aven kasave so ka phenen:

O foro (marketo) ka lačharel kado korkoro.

O foro si but lačho ande but butja. Vov te vazdel e firme, te kerel e servicia, te konkuril thaj te arakhel rešenjura save či jekh politikano naštisardas te planiril.

Numa o foro korkoro či del atveto po pučipe pa o nacionalno sigurnipe.

Vov či garantil kaj o švedikano sastipe ka avel les kapaciteta kana o rodipe barjol sar jag.

Vov či garantil le švedikane rodipnaske manušenge pristupo.

Vov či garantil le cikne firmenge jekh pravedno šansa mamuj e maj bare koncernura pe lumja.

Thaj angla sa: vov či garantil kaj o dobitko katar jekh strategikano švedikano themesko barvalipe ka avel ka e švedikane themutne.

Kathe del andre e demokratia.

Amen či ka keras e manušengi kreativiteta štatoski.

Amen ka das la jekh švedikani phuv te ačhel pe late.

Amen či ka mukas o štato te arakhel sa e firme e avutnipnaske.

Amen ka dikhas kaj e firme e avutnipnaske te šaj arakhadjon kathe.

Amen či ka phandavas e Švedo angla e lumja.

Amen ka keras buti khetane le Nordikane themenca thaj la Evropasa, thaj ka bikinas lenge kapaciteta.

Numa e khetani buti či mangel te des rig katar sa tjiro gazdipe.

Sasto opre.

Kon kamel te kerel buti khetane sar slobodno manuš, trubul vi te anel vareso po skafidi.

E ŠVEDO TE NA KERDJOL JEKH DIGITALNO KOLONIA E SIROVE MATERIALENGI

Amen či ka las ame numa te das e elektrika, e phuv thaj o šudripe, kana avera si gazde e mašinenge, e modelenge, e mušterienge thaj e dobitkonge.

Amen ka labjaras amare naturalne barvalimata te vazdas džanipe, firme thaj khetano kapitalo ande Švedo.

E panjeski zor vazdas e industria.

E telekomunikacie vazde e firme.

E edukacia vazdas o džanipe.

Akana e švedikani ginavipnaski zor te žutil te vazdel e nevi generacia.

Po agor, kado si pa e sloboda.

E sloboda jekhe cikne firmaki te konkuril.

E sloboda le rodipnaske manušeski te rodel.

E sloboda le publikane institucienge te arakhen le manušenge datura.

E sloboda e Švedoski te lel peske korkore odluke kana e lumja kerdjol maj bi sigurno.

Thaj e sloboda jekhe narodoski te phenel:

E infrastruktura savi trubul amen khetane, šaj vazdas la vi khetane.

AMEN ČI KA LAS UNTER O SASTO AVUTNIPE KATAR AVERA.

AMEN KA AVAS GAZDE JEKHE KOTORESKE KORKORE.

VAZDEN E ŠVEDOSKI AI-ZORAKI KHER!

KATAR E VORBE KA E BUTJA — KADJA VAZDAS E ŠVEDOSKI AI-ZORAKI KHER

Jekh alosaripnasko manifesto či tromal te ačhel ka e vorbe. Vov trubul te phenel so kerdjola, kana kerdjola, thaj kon inkerel e odgovornosta. O trubuipe pala e artificialno inteligencia či ka cikniol. Vov ka barjol maj sigo sar amare institucie akana šaj planirin.

Anda kodja e Švedo či ka vazdel jekh probaki kher thaj pala kodo te bešel te ažukjarel jekh evaluacia. Amen ka vazdas jekh nacionalno infrastruktura savi šaj barjol sako berš.

5 000 procesorja ando 2028. 20 000 procesorja ando 2030. 50 000 procesorja ando 2032. Majcerra 100 000 procesorja ando 2035.

O ŠERUTNIPE: JEKH MISIA, NA JEKH MINISTERIUM

O parlamento ka odredel e cilura, o gazdipe, o financiripe thaj e kontrola. Numa o projekto či ka ningerel jekh ministerium, či jekh grupa kancelarienge save arakhen sako peski purani umal.

Kerdjol jekh štatoski firma, Sveriges AI-kraftverk AB (e Švedoski AI-zoraki kher), jekha korkora misiasa: te vazdel, te avel gazda thaj te razvil e švedikani ginavipnaski zor.

O šerutnipe rodel pe putardes thaj internacionalno, maškar manuša save čačes vazde datacentrura, energiake sisteme, tehnikane firme thaj avansirime AI-infrastruktura. E kancelarie, e universitetura thaj e organizacie šaj den džanipe — numa bi automatikane thanengo ande uprava thaj bi vetosko.

RISE, AI Sweden, NAISS thaj avera šaj aven snabdovatelja thaj partnerura. On či tromal te keren o projekto zavisno katar lengo tempo.

Ande buti ka labjardjol e artificialno inteligencia pala o planiripe, o kinipe, e kontrola e koštonengi, e simulacia e energiake trubuipnaski thaj e stalno riziko-analiza. Sako trin čhon sikadjon publikane e vrjama, e koštura, e kapaciteta thaj e devianse.

Kado mangel matematikano šuripe, tehnikano iskustvo, thaj o džanipe kaj kon ažukjarel sasto jekhipe, već našadas.

2026–2027: TE ODREDIS THAJ TE ŠIRDAS O VAZDIPE

• Te kerdjol Sveriges AI-kraftverk AB ande anglal šel djesa e raipnaske.
• Te odredil pe 20–35 miliardura krone pala o anglal nacionalno kotor.
• Te čhivdjol strana odma 1–2 miliardura krone pala e phuv, o planiripe, e mrežake kontraktura, e dozvole thaj o naručipe transformatorengo thaj avere opremako lungone vrjamasa.
• Te del pe andre e Švedoski molba ka e EU-ako AI-gigafabrikango programo majpalal dži ko 12 novembro 2026. E Švedo ka rodel evropake love — numa na evropaki dozvola te širdel.
• Te birindjol o than ande šov čhon. So odredel si e sigurime elektrika, duj fibra-linie, o fizikano sigurnipe thaj o than te barjol — na savi komuna kerel e maj šukar kampanja.
• Te sigurindjol phuv thaj mrežako phandipe pala majcerra 250 megavatura. O anglal phandipe te avel 40–50 megavatura, numa o sasto than te vazdel pe pala 100 000 procesorja.
• Te širdadjon e dozvole, o mrežako phandipe, o kinipe thaj o planiripe paralelno. E Švedo naj la vrjama te mukel sako proceso te ažukjarel dži kaj o angluno agordjol.

2028: E ANGLAL KHER ŠIRDEL TE KEREL BUTI

Majcerra 5 000 procesorja te keren buti ando berš 2028.

• Zoraki trubuipe: 10–15 megavatura.
• Investicia: 5–9 miliardura krone.

O anglal salono ka labjaren o švedikano sastipe, e Švedoski armia, e švedikane firme, e universitetura thaj e kancelarie, kana o kolaver kotor e kheresko vazdadjol.

E procesorja kindjon ande kotora, jekh pala aver. E Švedo šoha či ka pherel o sasto kher jekha generaciasa mašinengi te dikhel pala kodo sar sa phurjol jekhe vastesa.

2030: NACIONALNO KAPACITETA ČAČIKANES

Ando berš 2030 te keren buti majcerra 20 000 avansirime AI-procesorja.

• Zoraki trubuipe: 40–50 megavatura.
• Elektrikako labjaripe: 0,3–0,4 teravat-časura po berš.
• Sasti investicia: 20–35 miliardura krone.
• Beršesko košto, vi o nevjaripe e mašinengo: 4–8 miliardura krone.

O sastipe thaj e armia len specialno arakhle švedikane thana. E cikne firme len ginavipnaske čekura. E universitetura thaj o rodipe len rezervisime kapaciteta. E komercialne thaj evropake mušterie počinen o forosko cimo.

Kana e kapaciteta cikniol, o atveto si: te vazdas maj but. E Švedo či ka administril o čorripe sar jekh stalno stanje. Amen ka vazdas. Te trubul palem jekh absolutno prioriteta, o švedikano sastipe thaj e Švedoski armia žan anglal. Pala lende e švedikane firme. E slobodno kapaciteta te labjardjol pala švedikane temeljoske modelura, rodipe, edukacia, armia thaj bikinipe ande Evropa.

2030–2035: TE VAZDAS E GIGAFABRIKA

O barjaripe žal maj dur karing 50 000 procesorja ando 2032 thaj majcerra 100 000 procesorja majpalal dži ko 2035.

Pe sasti mera trubul:

• 75–125 miliardura krone sasti investicia.
• 200–230 megavatura zor.
• 1,6–2,0 teravat-časura elektrika po berš.
• 15–27 miliardura krone beršesko košto, vi o stalno nevjaripe e mašinengo.

O štato te avel gazda e firmako, e phuvjako, e strategikane kontrolako thaj e švedikane kapacitetako. E EU thaj e privatno ekonomia šaj den rig investiciensa, garanciensa thaj dugoročne kinimatensa ginavipnaske zorake. On šaj kinen kapaciteta — na e Švedoski vlast te odredel.

Vi jekh dujto kher, pe aver geografikano than, ka vazdadjol pala rezervaki kapaciteta thaj nacionalno zuralipe.

O KOŠTO SI BARO. E ALTERNATIVA SI MAJ BARI.

E Švedoski atomsko-zoraki ambicia si la jekh planosko gin katar paše 1,3 biliono krone.

O anglal AI-kotor si paše duj procentura katar kado. Jekh sasti švedikani AI-gigafabrika si paše 6–10 procentura.

Naštisaras te vorbis pa biliondura te produkuis e elektrika e avutnipnaski, thaj pala kodo te daras kana varesave deša miliardura trubun pala e infrastruktura savi paruvel kadi elektrika ando džanipe, ande firme, ande armia thaj ande produktiviteta.

Kado naj jekh datacentrosko projekto.

Kado si jekh švedikano industriako projekto, jekh džanipnasko projekto thaj jekh slobodako projekto.

ANDO BERŠ 2030 E ŠVEDO TE AVEL GAZDA BARE NACIONALNE AI-KAPACITETAKO. MAJPALAL DŽI KO 2035 TE AVAS JEKH KATAR E EVROPAKE ANGLUNE PRODUCENTURA GINAVIPNASKE ZORAKE.

AMEN ČI KA PLANIRIS PALA O RODIPE SO SI ADJES. AMEN KA VAZDAS PALA E LUMJA SAVI SI VEĆ PO DROM.