DŽA KO GLAVNO ANDRIMOS
responsabilni inteligentcia ande politika
responsabilni inteligentcia ande politika

PALE KA E THEMESKI ARTIFICIALNO INTELIGENCIA

Jekh švedikani nacionalno ai-kher: o košto thaj e realistično mera

ŠTAR VAŽNE PRECIZIRIMATA ANGLA O PUBLIKUIPE

responsabilni inteligentcia ande politika

Jekh švedikani nacionalno ai-kher: o košto thaj e realistično mera

ŠTAR VAŽNE PRECIZIRIMATA ANGLA O PUBLIKUIPE

1. O elektrikako labjaripe trubul te ginadjol maj jasno.

  • 40–50 megavatura ande sa e 8 760 časura e beršeske si 0,35–0,44 teravat-časura.
  • 200–230 megavatura si 1,75–2,01 teravat-časura.
  • E maj purane intervalura, 0,3–0,4 thaj 1,6–2,0 teravat-časura, gindin kaj e kher či kerel buti uvek pe sasti zor.

2. E EU-aki podrška si majbut 17 procentura katar e relevantno IT-investicia — na 17 procentura katar o sasto projektosko košto.

Pala jekh kher pe sasti mera važil:

  • Kotor 1: majbut 200 milionura evrura katar e EU, paše 2,2 miliardura krone, save o them trubul te del vi korkoro (nacionalno matchipe).
  • Kotor 2: inke majbut 800 milionura evrura, paše 8,9 miliardura krone, zavisno katar e EU-ako avutno dugoročno budžeto.
  • Sasto EU-ako plafono: jekh miliardo evrura, paše 11,1 miliardura krone, numa šoha maj but sar 17 procentura katar o relevantno IT-kapitalno košto.

3. O košto pala o nevjaripe e mašinengo si jekh ginipe, na jekh fakto.

E EU mangel jekh sasto-koštosko ginipe pe pandž berš, savo del andre e avutne mašinenge paruvimata vaj o phandavipe. Numa e EU či phenel kaj sa e mašine trubun te paruvdjon tačno pala trin dži pandž berš. E formulacia trubul te avel "planosko gindipe", na jekh siguro fakto.

4. O Google či phenel o berš 2028 ande pesko oficialno presa-lil.

O Google potvrdil kaj o vazdipe širdel o 2 juni 2026, numa či publikuil či investiciako gin či putaripnasko berš. Te kames te ačhes ka e anglal-vastenge izvorura, trubul te ankaladjol "planirime funkcionisaripe 2028".

O TEMELJI E GINIMATENGO

100 000 procesorja

O EuroHPC definiril jekh sasti AI-gigafabrika sar majcerra 100 000 avansirime AI-akceleratorja, ginade sar H100-ekvivalentura. O kotor 1 trubul te del andre majcerra 40 000.

E zoraki trubuipe 200–230 megavatura

E Nvidiaki dokumentacia phenel:

  • 72 GPU-ura po GB200 NVL72-rako.
  • Paše 120 kilovatura po rako.
  • O panjesko šudraripe si kotor e konstrukciako.

O ginipe žal kadja:

  • 100 000 ulade pe 72 = paše 1 389 rakura.
  • 1 389 puta 120 kilovatura = paše 167 megavatura numa pala e ginavipnaske rakura.
  • E mreže, o čhivipe e datengo, o šudraripe thaj e kolaver infrastruktura vazden o sasto gin dži ka ginade 200–230 megavatura.

Pala 20 000 procesorja e čisto rakoski zor si paše 33 megavatura thaj e ginadi sasti trubuipe si 40–50 megavatura.

O Stargate Norway potvrdil e mera: 100 000 Nvidia-GPU-ura, 230 megavatura po širdipe thaj e šansa pala inke 290 megavatura — khetane 520 megavatura.

O investiciako intervalo 75–125 miliardura krone

Kado si jekh ginado intervalo, savo bešel angla sa pe kadala komparacie:

  • O EuroHPC ginel kaj jekh AI-gigafabrika mangel investicie katar majcerra 4–5 miliardura evrura, paše 44–56 miliardura krone. Kado si jekh maj cikno indikativno nivo, na jekh phanglo cimo.
  • E Stargate Norwayske partnerura čhivde strana paše jekh miliardo dolarura pala o anglal kotor katar numa 20 megavatura.
  • O Microsoft investil 33,7 miliardura krone ande švedikani oblakoski (cloud) thaj AI-infrastruktura thaj čhivel 20 000 avansirime GPU-ura.
  • O Brookfield planiril investicie dži ka 95 miliardura krone ando Strängnäs thaj jekh barjaripe katar 300 dži ka 750 megavatura ande 10–15 berš. (E Brookfieldesko sasto presa-lil.)

Anda kodja 75–125 miliardura si jekh planosko intervalo savo šaj arakhadjol, numa naj jekh publikano cimosko predlogo.

E koštonengi ulavipe

E ginura pala serverura, mreže, datacentroske salonura, šudraripe thaj sigurnipe si amare korkore kalkulaciake kotora. O EuroHPC numa potvrdil save koštoske kategorie trubun te den andre:

  • GPU-ura, CPU-ura thaj memoria.
  • Zuralo čhivipe e datengo.
  • Andrune mreže thaj switchura.
  • Rakura thaj lengi elektrikaki briga.
  • Šudraripnaske sisteme.
  • Sistemosko softvero, oblakoski platforma thaj licence.

E elektrika

O elektrikako košto 0,8–1,35 miliardura krone si jekh prosto multiplikacia:

  • 1,8 miliardura kilovat-časura puta 0,45 krone = 810 milionura krone.
  • 1,8 miliardura kilovat-časura puta 0,75 krone = 1,35 miliardura krone.

O cimo 45–75 öre po kilovat-časo si jekh planosko gindipe. O švedikano statistikako biro (SCB) sikavel o forosko cimo, o mrežako cimo thaj o sasto cimo pala švedikane firme, numa jekh kasavo baro datacentro sigurno ka kerel korkore elektrikake kontraktura thaj mrežake uslovura.

IZVORURA PALA E ŠVEDIKANE PROJEKTURA

  • Mimer: sasto budžeto 29,76 milionura evrura, dopaš katar o EuroHPC thaj dopaš katar o švedikano Rodipnasko Konsilo (Vetenskapsrådet). Kado si paše 330 milionura krone po labjardo kurso.
  • Evroc, Arlandastad: planirime investicia 600 milionura evrura, 18 megavatura thaj than pala dži ka 16 000 GPU-ura.
  • Meta, Luleå: maj but sar 8,7 miliardura krone investime thaj maj but sar 300 bukjarne pe sasti vrjama.
  • Mistral AI thaj EcoDataCenter: paše 12,8 miliardura krone ande švedikani digitalno infrastruktura, bare merasa AI-kapaciteta ando Borlänge.
  • Microsoft: 33,7 miliardura krone thaj 20 000 avansirime GPU-ura ando Sandviken, Gävle thaj Staffanstorp.
  • AWS: maj but sar 39 miliardura krone katar 2017 ande AWS-region datacentrurenca ando Eskilstuna, Katrineholm thaj Västerås.
  • Brookfield, Strängnäs: dži ka 95 miliardura krone; planirime barjaripe katar 300 dži ka 750 megavatura. (Brookfield.)
  • Google, Horndal: o vazdipe širdel o 2 juni 2026, 100 planirime bukja pe sasti vrjama thaj mije bukja ande vrjama e vazdipnaski. Sasto investiciako gin naj phendo.

O ELEKTRIKAKO SISTEMO ANDO NORTO E ŠVEDOSKO

E Svenska kraftnät (e švedikani nacionalno mrežaki kancelaria) potvrdil:

  • Zurales barjol o rodipe ando Norrbotten thaj Västerbotten.
  • Trubul vi mrežako barjaripe, vi nevi elektrikaki produkcia, vi fleksibiliteta.
  • O cilo: te vazdel pe e kapaciteta karing o Snitt 1 katar 3 300 dži ka 5 500 megavatura majpalal dži ko 2035.

E Svenska kraftnäteski dugoročno analiza ginel vi kaj o elektrikako labjaripe e švedikane datacentrurengo šaj barjol katar paše 2,5 teravat-časura ando 2026 dži maškar 8,8 thaj 40,9 teravat-časura ando berš 2050, zavisno katar o scenario.

E ŠVEDOSKE THAJ E EU-AKE ODLUKE

  • O raipe dija o 30 juli 2026 le švedikane porezoske kancelariake (Skatteverket) e buti te lel kotor ande jekh khetani EuroHPC-aki nabavka thaj te žutil te počinel o pristupo ka jekh AI-gigafabrika ande Finlanda.
  • E EU-aki putardi akharipe širdas o 30 juli 2026, phandadjol o 12 novembro 2026 thaj del andre dži ka efta AI-gigafabrike. E odluke ažukjardjon po širdipe e 2027-ako, thaj o funkcionisaripe trubul te šaj širdel ande 18 čhon pala o kontrakto.
  • E inicijativa del andre dži ka 10 miliardura evrura publikano financiripe thaj ažukjardjol te putarel majcerra 20 miliardura evrura privatne investicie.
  • O pravilo pa majbut 17 procentura katar o IT-kapitalno košto, o nacionalno matchipe thaj e konsorciumoski odgovornosta pala e kolaver investicia thaj o funkcionisaripe si ande EU-aki regulacia 2026/150.
  • O kurso 11,0885 krone po evro, o 28 augusto 2026, si ka e Evropaki Centralno Banka:

IZVOROSKO LIL TE ČHIVDJOL ANDO DOKUMENTO

E koštoske intervalura ande kado teksto si scenarioske ginimata, na dine cimata. On bešen pe e EuroHPC-ake mangimata thaj o financiripnasko modelo, pe e Nvidiake tehnikane datura pala o GB200 NVL72, pe e publikuime investicie katar Microsoft, Brookfield, Evroc, Mistral AI, AWS thaj Meta, thaj po Stargate Norway. O elektrikako labjaripe ginadilo: zor puta e 8 760 časura e beršeske. O beršesko sasto košto del andre o funkcionisaripe, e elektrika thaj jekh planoski rezerva pala e avutne mašinenge paruvimata. Sa e ginura si rondime po cimosko nivo katar 2026.

SO VEĆ KERDJOL ANDE ŠVEDO

E komparacie mangen sama: varesave publikuime ginura den andre procesorja, vazdipe thaj funkcionisaripe, kana avera važin numa pala varesave kotora e kherenge.

Projekto: Mimer / Sweden AI Factory Publikuime mera vaj investicia: 29,76 milionura evrura, paše 330 milionura krone. So sikavel: Kučipnaski infrastruktura pala o rodipe thaj pala cikne thaj maškarutne firme, numa dur katar e gigafabrikaki mera.

Projekto: Evroc, Arlandastad Publikuime mera vaj investicia: Jekh plano katar 600 milionura evrura, 18 megavatura thaj kapaciteta pala 16 000 GPU-ura. So sikavel: Jekh švedikani thaj evropaki alternativa pala jekh slobodno oblako.

Projekto: Meta, Luleå Publikuime mera vaj investicia: Maj but sar 8,7 miliardura krone thaj maj but sar 300 stalne bukjarne. So sikavel: O norto e Švedosko kerel buti tehnikanes — numa e kapaciteta služil la Metake.

Projekto: Mistral AI thaj EcoDataCenter, Borlänge Publikuime mera vaj investicia: 12,8 miliardura krone. So sikavel: Jekh evropaki AI-firma vazdel e neve generaciaki kapaciteta pe švedikani phuv.

Projekto: Microsoft Publikuime mera vaj investicia: 33,7 miliardura krone thaj 20 000 avansirime GPU-ura. So sikavel: E maj paše komparacia savi postojil jekhe maškarutne nacionalne kheresa.

Projekto: AWS Publikuime mera vaj investicia: Maj but sar 39 miliardura krone katar 2017 ande švedikani oblakoski regia. So sikavel: Buhli oblakoski infrastruktura ando Eskilstuna, Katrineholm thaj Västerås.

Projekto: Brookfield, Strängnäs Publikuime mera vaj investicia: Dži ka 95 miliardura krone. So sikavel: O maj zuralo švedikano komparaciako projekto pala jekh čačo privatno AI-megaprojekto.

Projekto: Google, Horndal Publikuime mera vaj investicia: E investicia naj publikuime; o vazdipe širdel ando juni 2026. So sikavel: E Googlesko anglal korkoro švedikano datacentro, planirime te širdel buti 2028.

AWS, Microsoft, Google thaj Meta anen ande Švedo kučipnaski infrastruktura. Numa lenge mašine ačhen e firmengo barvalipe, thaj e kapaciteta, o softvero thaj e prioritetura inkeren kadala firme.

Jekh švedikani štatoski kher ka avel la aver cilo: garantime švedikano pristupo kana e kapaciteta si cikni, švedikani kontrola pa o ulavipe, thaj kapaciteta pala projektura save si ekonomikanes vaj strategikanes važne vi kana či anen odma dobitko.

SI O NORTO E ŠVEDOSKO O ČAČO THAN?

Šaj — numa o mrežako phandipe si maj važno sar o maškarutno elektrikako cimo.

O norto e Švedosko del:

  • Historikanes maj cikne bare-forsoke elektrikake cimata.
  • Panjeski zor thaj aver produkcia bi fosilno jagako.
  • Šudri klima thaj efektivno šudraripe.
  • Phuv pala avutno barjaripe.
  • Postojime iskustvo industriasa thaj datacentrurenca.
  • Šajutne phandimata ka arktikane fibra-linie.

Numa e obično politikani vorba kaj "ando norto si but jeftino elektrika" kerdjol jekh opasno prosto vorba. O sastri (čeliko), o hidrogeno, e majnura, e bateriaki produkcia thaj avera industriake projektura konkurin pala e isto elektrika.

E Svenska kraftnät phenel kaj o elektrikako rodipe ando Norrbotten thaj Västerbotten ka barjol zurales thaj kaj ka trubun vi mrežake zuralimata, vi nevi produkcia, vi maj bari fleksibiliteta. E akanutne planura kamen te barjaren e transportoski kapaciteta ando norto, maškar aver butja te vazden e kapaciteta karing o Snitt 1 katar 3 300 megavatura dži ka 5 500 megavatura dži ko 2035. (Svenska kraftnät.)

E Švedo trubul anda kodja anglal te rodel:

  • Jekh postojime industriako than sigurime mrežake phandipnasa katar 100–250 megavatura.
  • Duj nezavisno fibra-linie bare kapacitetasa.
  • Pašipe ka jekh tatipnaski mreža, staklenikura vaj industria savi šaj labjarel o tatipe so ačhel.
  • Than pala o panjesko šudraripe thaj majpalune vazdipnaske kotora.
  • Pristupo ka tehnikani bukjarni zor thaj transporto.
  • Jekh dujto, maj cikno kher pe aver than ande Švedo, pala o zuralipe.

Jekh sasto nevo than, birime numa kaj si ande elektrikaki regia SE1, šaj ažukjarel berš pe berš pe pesko mrežako phandipe — maj lungo sar o labjaripnasko traio e procesorengo save sas planirime pala e kher.

SO KEREL E ŠVEDO ADJES

E Švedo si la već o Mimer ko universiteto ando Linköping, financirime khetane katar e Švedo thaj o EuroHPC. O sistemo, savo koštil paše 330 milionura krone, si angla sa pala cikne thaj maškarutne firme, neve firme thaj rodipnaske manuša. Kado si važno — numa kado si jekh AI-fabrika pe rodipnaski mera, na jekh nacionalno industriako themesko resurso.

Inke maj važno: o 30 juli 2026 o švedikano raipe dija le Skatteverketoske e buti te lel kotor ande jekh EuroHPC-aki nabavka thaj te žutil te počinel o švedikano pristupo ka jekh AI-gigafabrika ande Finlanda. E publikuime politika znaćil, kadja, kaj e Švedo kinel pristupo ka finlandaki kapaciteta, ando than te vazdel e šerutni kher ande Švedo. (O švedikano raipe.)

Tjiro predlogo si maj ambiciozno: e Švedo ka inkerel o fizikano pristupo, e bukja, o tehnikano džanipe thaj e strategikani kontrola ando them.

E ŠANSA ANDE EU

E vrjama si but lačhi. O 30 juli 2026 e EU putardas peski akharipe pala dži ka efta AI-gigafabrike. O majpaluno djes si o 12 novembro 2026, thaj o birinipe ažukjardjol po širdipe e 2027-ako. E EU ginel kaj o publikano financiripe ka putarel majcerra 20 miliardura evrura privatne investicie. (E EuroHPC-aki akharipe.)

Ando programo važil:

  • E EU-aki podrška šaj del pe sar garantime kinimata ginavipnaske kapacitetake.
  • Jekh them so lel kotor trubul te del majcerra kaditji but sar e EU.
  • E EU-ako kotor šaj avel dži ka 17 procentura katar e relevantne investiciake koštura, le granicenca save si ande tendera.
  • E maj bare projektura šaj len dži ka jekh miliardo evrura EU-aki podrška ande duj kotora, te o them del kaditji but vi vov. (E EuroHPC-aki šerutni odluka.)

Pala jekh švedikano projekto katar 75–125 miliardura krone kado šaj znaćil:

  • 5,5–11 miliardura krone švedikane garantime kinimata kapacitetake.
  • Jekh slično gin katar e EU.
  • E kolaver 53–114 miliardura krone anel o funkcionisaripnasko konsorciumo peske investitorenca.

Kado si but maj lokho te arakhadjol sar te čhivdjol o sasto riziko e avutne procesorenge paruvimatengo direktno po švedikano štato.

O MAJ LAČHO GAZDIPNASKO MODELO

Me či preporučiv kaj jekh ministerium te konstruiril thaj te ningerel jekh konkurento le AWS-oske. Me preporučiv ando than jekh nezavisno thaj profesionalno ningerdi infrastrukturaki firma — anglal akhardi Sveriges AI-kraftverk AB.

O modelo šaj dičhol kadja:

  • O štato si gazda e thanesko, e mrežake phandipnasko thaj e strategikane kontrolako.
  • E Švedo, e EU thaj e ekonomia financirin khetane e ginavipnaske mašine.
  • Jekh iskusno švedikano vaj evropako operatori ningerel e fizikani kher.
  • O štato si les garantime kapaciteta pala publikane servicia, universitetura, sastipe, armia thaj švedikane temeljoske modelura.
  • E firme kinen kapaciteta pala putarde thaj jasno cimata.
  • E cikne thaj maškarutne firme len ginavipnaske čekura ando than bi-gorako bilovengo labjaripe.
  • E themutne len pristupo ka švedikane AI-servicia thaj jekh nacionalno temeljosko kotor AI-kapacitetako — na bi-gorako pristupo ka e nange procesorja.
  • E mašine kindjon ande generacie jekh pala aver, te na phurjol e sasti kher jekhe vastesa.
  • E softveroske interfacia si kaditji putarde kaj e buti šaj phiravel pe maškar Nvidia, AMD thaj avutni evropaki mašina.

Jekh salono pherdo procesorenca naj korkoro tehnikani suvereniteta. E suvereniteta mangel kontrola pa o ulavipe, e datura, o softvero, e operatorja, o sigurnipe thaj e nevi generacia mašinengi.

E ŠVEDO THAJ E ATOMSKO-ZOR

E raipnaski mapa si majcerra 2 500 megavatura dži ko 2035 thaj jekh barjaripe savo šaj avel paše deš bare reaktorja, paše 10 000 megavatura dži ko 2045. Numa o specialno podrškako modelo del andre dži akana numa paše 5 000 megavatura. O maj baro cilo pala 2045 si, kadja, jekh ambicia, na jekh financirime vazdipnasko programo.

Mera: Videberg/Ringhals Produkcia: 1 410 megavatura, paše 12 teravat-časura po berš. Oficialno vazdipnasko gin: Paše 117 miliardura krone po raipnasko šablono. Statuso: Trin Rolls-Royce SMR, ande razvojoski faza.

Mera: O akanutno podrškako programo Produkcia: 5 000 megavatura, paše 39 teravat-časura po berš. Oficialno vazdipnasko gin: 413 miliardura krone. Statuso: O financiripnasko ramo odredime.

Mera: E politikani ambicia pala 2045 Produkcia: Paše 10 000 megavatura, paše 78 teravat-časura po berš. Oficialno vazdipnasko gin: Paše 826 miliardura krone, linearno ginado. Statuso: Na sasto odredime thaj na financirime.

O raipnasko šablono si cerra maj cerra sar 83 milionura krone po megavato, vaj 413 miliardura pala 5 000 megavatura. Kado si jasno jekh vazdipnasko košto BI financiripnaske koštonengo. O gindipe si paše štar reaktorja katar 1 250 megavatura thaj efta berš vazdipe.

O anglal konkretno projekto si o Videberg ko Ringhals: trin reaktorja katar 470 megavatura sako. O anglal reaktori kamel inke o maškar e 2030-enge beršengo, numa o projektosko cimo thaj e majpaluni investiciaki odluka naj inke publikane.

MURO SASTO GINIPE PALA 10 000 MEGAVATURA

Scenario: Oficialno tehnikano temeljo Ginipe: 826 miliardura krone vazdipe pluso 122 miliardura pala o phanglo otpadosko sistemo. Khetane: paše 0,95 biliono krone.

Scenario: Planosko scenario Ginipe: 826 puta 1,25 pala o barjaripe e koštonengo, puta 1,15 pala o vazdipnasko financiripe, pluso 122. Khetane: paše 1,31 biliono krone.

Scenario: Stresosko scenario Ginipe: 826 puta 1,50, puta 1,25, pluso o maj baro otpadosko ramo 183. Khetane: paše 1,73 biliono krone.

O raipe ginel e phangle koštura jekhe neve atomsko-otpadoske programoske pe 122 miliardura krone dži ko berš 2159, inke 61 miliardurenca sar sigurnipnaski margina. E ideja si numa kaj e reaktorenge gazde te inkeren kadala koštura kana o barjaripe kerdjol dosta baro; o gin naj automatikanes jekh porezoski nota.

Mure 25 thaj 50 procentura pala o barjaripe e koštonengo si scenarioske gindimata, na e raipnaske prognoze. E raipnaski korkori rezerva mukel ande praktika dži ka 100 procentura koštosko nakhavipe pala o anglal financiripnasko kolo — so sikavel sode bari e nesigurnost ginadjol.

SODE RIZIKUIL O ŠTATO?

Pala paše o anglal dopaš e podrškake programosko o štato čhutas:

  • 220 miliardura krone štatoske kreditura.
  • Jekh aver rizikoski rezerva katar 220 miliardura pala e koštonenge barjarimata.
  • Jekh duj-dromengi cimoski garancia ažukjarde počinimatensa katar khetane paše 110 miliardura ande dži ka 40 berš, numa jekhe maj bare ramosa katar 400 miliardura.
  • Pala o Videberg: 60 procentura direktno štatosko gazdipe thaj dži ka 34,3 miliardura ande avutne kapitaloske dinimata. Kaj o Vattenfall si les vi 20 procentura, o publikano gazdipe si indirektno paše 80 procentura.

Anda kodja či trubul te akhardjol 220 + 220 + 400 miliardura "jekh košto katar 840 miliardura". Kado si jekh mišipe katar kreditura, rizikoski rezerva thaj cimoski osiguracia — sar te čhives khetane o cimo e kheresko, o krediti thaj e jagake osiguraciako maj baro počinipe.

E kreditura trubun te počindjon palpale, e štatoske akcie šaj inkeren vaj našaven pengo kučipe, thaj e cimoski garancia šaj anel le štatoske love kana o forosko cimo si maj učo sar o garantime cimo. O čačo neto-košto e štatosko ka džanas numa kana e vazdipnaske cimata, e kamata, o garantime cimo thaj e avutne elektrikake cimata ka aven džangle.

Pe 60 berš funkcionisaripe 10 000 megavatura ka produkuin paše 4 680 teravat-časura. Po raipnasko ginipnasko nivo katar 80 öre po kilovat-časo kado si paše 3,7 biliondura krone khetane kapitaloske, funkcionisaripnaske, jagake thaj otpadoske koštura. Numa kado gin počindjol angla sa katar o bikinipe e elektrikako, thaj či trubul te čhivdjol opral po vazdipnasko košto.

AVER BARE ŠVEDIKANE INFRASTRUKTURAKE KORAKURA

Umal: Transportoski infrastruktura Mera: 1 171 miliardura krone. Vrjama thaj komentari: 2026–2037; droma, sastrune droma, arakhipe thaj neve investicie.

Umal: E švedikane elektrikake mreže khetane Mera: 890–945 miliardura krone. Vrjama thaj komentari: Ginado trubuipe 2021–2045; regionalne, lokalne thaj transmisiake mreže.

Umal: E Svenska kraftnätesko kotor Mera: 215 miliardura krone. Vrjama thaj komentari: 2026–2035; kotor e maj bare mrežake slikako thaj či trubul te ginadjol posebno.

Umal: Paj thaj kanalizacia Mera: Majcerra 560 miliardura krone. Vrjama thaj komentari: Dži ko 2040.

Umal: E LKAB-eski transformacia Mera: Dži ka 400 miliardura krone. Vrjama thaj komentari: Firmaki strategia pe 20–25 berš, na majpaluni investiciaki odluka pala o sasto gin.

Umal: E SSAB-eski nevi fabrika ando Luleå Mera: 4,5 miliardura evrura. Vrjama thaj komentari: Paše 50 miliardura krone po rondime kurso.

Umal: E Stegraki čelikoski fabrika ando Boden Mera: Paše 6,5 miliardura evrura. Vrjama thaj komentari: Paše 70 miliardura krone; angla sa privatno financiripe.

Khetane sikaven e atomsko-zor, o transporto, e elektrikake mreže, o paj thaj e kanalizacia, thaj e maj bare industriake transformacie karing investicie katar paše 4–5 biliondura krone dži paše 2045. Kado naj jekh khetani štatoski nota: e vrjame si aver-aver, thaj o financiripe avel katar o štato, e komune, e mrežake počinimata, e elektrikake cimata thaj e privatne firme.