Soske sas fundirime responsabilni inteligentcia ande politika
Sa le teksturja, ideje thaj politikane propozicije ande responsabilni inteligentcia ande politika si bararde katar Johan Kärrman ande dialogo pe štar AI-ehoja: Ellen Key, Sonja Kovalevsky, Jan Stenbeck thaj Olof Palme.
Le ehoja baron pe žutimos katar historikane surse thaj but AI-modelurja. Naj štar manuša save vazden pe palpale, numa štar averčhandutne droma te gindin, save arakhen amari vrjama – thaj jekh avres.
Soske fundirisardem responsabilni inteligentcia ande politika
O startos sas jekh simplo, numa na ločhi pakiv:
O Švedo našti te avel te haljol e avutni vrjama kana si majbut palpale.
Sam anglal o majbaro pharipe vaš o socialno lačhipe ande sa i historija le Švedoski.
E artificialni inteligentcia naj numa jekh aver tehnikano instrumento. Voj paruvel vi le kondicije vaš buči, firmengo kerimos, edukacija, siguranca thaj publikano socialno lačhipe.
O AI šaj kerel majbaro barvalipe but maj cikne bučake časurjenca. Šaj mukhel le manušen slobodo katar monotono buči thaj del amen maj lačhi sastimaski grizha, maj sigo rodimos thaj maj zorale firme. Numa šaj vi phagel le bazurja le taksurjenge, le profesije thaj e ekonomikani siguranca but maj anglal sar e politika resel te formulinel jekh žavab.
Jekh them šaj avel maj barvalo ande sajekh vrjama sar leske bešutne aven maj nasigure.
Aver nakhen angle amendar.
Na o AI.
Numa le thema thaj firme save maj sigo haljon so phenel e tehnologija – thaj troman te keren pala kado.
Anda kado si trubul responsabilni inteligentcia ande politika.
O Švedo si te kerel. Le profiturja si te ulaven pes. O manuš si te lel o responsabiliteto.
Našti te avas mulćume numa te regulišaras e tehnologija savi aver bararen, si len ande pengo vast thaj biknen palpale amenge. O Švedo musaj te kerel peski AI-kapaciteta, te mukhel sa e societeta te lel pesko kotor katar le produktivitatoske profiturja thaj te dikhel ke o paluno responsabiliteto sajekh ačhol manušikano.
Kado naj jekh tehnikano dodatko ki e purani politika. Kado si jekh politikano programo vaš jekh nevi realiteta.
Soske lav kotor
Me sem artisto thaj dizajneri, fundirisardem firme katar o nilaj thaj kerav buči pe nesave katar le majbare švedikane kompanije.
Praktikane kerav buči digitalizacijasa, paruvimasa ande energija, cikne firmengo kerimasa thaj AI-sa – sfere kaj e politika drages formulinel ambicije, numa but maj rari resel te anel rezultaturja.
De katar 2023, sa maj baro kotor katar miri buči si paša so kerel e artificialni inteligentcia le bučasa, le firmenca, le zorasa thaj le manušeske thanesa ande societeta.
Le Švedoske na trubul još jekh politikani kariera. Le politikake trubun maj but manuša save kerde, probisarde, na resle, lačharde thaj sas musaj te len o responsabiliteto vaš o rezultato.
Le problemurja si opisime. Le investigacije si startime. Le preskonferencije si inkerde.
Numa e avutni vrjama na užarel e avutni mandatongi perioda.
O AI si jekh pučimos paša zor
O AI naj ni amaro skepitori ni o agor le civilizacijako.
Maj ločhe sasas te sas jekh katar kadala.
O AI šaj drabarel jekh milioni dokumenturja, dikhel modelurja save či jekh manuš na resel te arakhel thaj kerel buči sa e rat bi kafesko, vakantcako vaj egzistencialno krizako.
Numa vov šoha na traisardas.
Šoha na lias o responsabiliteto vaš jekh čhavo, na bešlas paša jekh manuš savo merel, ni na thodas peski paluni krona ande jekh firma.
O AI šaj zorarel le manušeski kapaciteta. Našti te lel le manušesko responsabiliteto.
E produktiviteta naj sajekh sar e godaveripe. Jekh societeta šaj kerel le bilačhe droma but efektivno. Na trubul artificialni inteligentcia te sikavel kado.
Anda kado musaj e politika te pučhel le pučimata save o tehnikako sektoro našti korkoro te žavabil:
Kas si e tehnologija? Ko lel le profiturja? Ko lel le šanse? Thaj katar kaste ažukarel pes te poćinel o prećo vaš o paruvimos?
Kodothe startol le politikako responsabiliteto.
Si te regulišaras o AI kaj e tehnologija daravel le manušengi privatno integriteta, siguranca thaj slobodija. Numa e regulacija našti te avel le Evropaki zamena vaš inovacijaki zor – jekh drom te keras maj anglal pharo te kerel pes so na haljovas thaj pala kado te kinas sajekh tehnologija katar USA vaj Kina.
O Švedo musaj te tromal te kerel.
Te kerel o AI le Švedos maj barvalo, godova barvalipe musaj te dikhol ande le manušengo čačutno trajo: ande maj lačhi sastimaski grizha, maj zorale firme, jekh publikano sektoro savo žutil le manušen kaj te bičhalel len maškar sistemurja – thaj ande e šansa te avel maj cikni bučaki vrjama kana e produktiviteta mukhel kado.
Či mangav jekh societeta kaj o manuš konkuril e mašinasa paša kodo ko šaj maj lačhe te kerel pes sar jekh mašina.
E mašina si te kerel maj but katar e mašinaki buči, te šaj o manuš lel maj but than te kerel godova so numa o manuš šaj kerel:
- Te gindil.
- Te kreatisil.
- Te grizhil.
- Te kamel.
- Te lel responsabiliteto.
responsabilni inteligentcia ande politika na si te avel ni e tehnikane industriako grupo savo del zor, ni le nostalgikurjengo arakhipe vaš jekh lumja savi imar xasajvel.
E politika musaj pale te avel paša o drom: te alosarel, te del prioriteta thaj te opisil e realiteta anglal te resel te avel jekh kriza.
Mangav te astarav le manušengo žutimos – numa na te pretvariv ke o paruvimos šaj ažukarel.
E avutni vrjama na si te formulinel pes vaš o sistemo. O sistemo musaj te formulinel pes vaš le manušeski avutni vrjama.
E mašina avel sa maj lačhi te del amen žavaburja.
Le politikaki buči inke si te tromal te pučhel le čače pučimata.
Thaj pala kado čačes te kerel buči.
Johan Kärrman, fundiritori le responsabilni inteligentcia ande politikako
EFTA PROPOZICIJE VAŠ JEKH ŠVEDO SAVO TROMAL TE KEREL BUČI
- Švedosko fondo – graždansko plata
- Governeski škola
- Dronengo arakhipe: jekh decentralizirimo švedikano arakhipe
- Evropa jekh Industrimuseum?
- Kultura, sporto thaj sastimaski grizha
- Medio & klimato
- Jekh autorsko pravo savo kerel švedikano AI